Stran za svoje delovanje uporablja piškotke (Cookies).

Energetska pismenost na marketinško-medijski šoli Energetike.NET

24 7 2017

Energetska pismenost na marketinško-medijski šoli Energetike.NET Projekt EN-LITE je s predavanjem na letošnji poletni marketinško-medijski šoli Energetike.NET udeležence ozaveščal o pomenu energetske pismenosti.

Projekt EN-LITE sodeloval na poletni šoli Energetike.NET

06 7 2017

Projekt EN-LITE sodeloval na poletni šoli Energetike.NET Člana projekta EN-LITE, prof. dr. Marko Marhl iz Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Pia Gaber, mlajša svetovalka v agenciji Consensus, ki je komunikacijski partner projekta EN-LITE, sta predavala na marketinško-medijski poletni šoli Energetike.NET.

EN-LITE na marketinško-medijski poletni šoli Energetike.NET

12 6 2017

EN-LITE na marketinško-medijski poletni šoli Energetike.NET Projekt EN-LITE letos sodeluje na marketinško-medijski poletni šoli, ki jo organizira Energetika.NET. V programu šole bosta predavala člana projekta EN-LITE prof. dr. Marko Marhl iz Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Pia Gaber, mlajša svetovalka v agenciji Consensus, ki je komunikacijski partner projekta EN-LITE.

Predstavitev stališč EN-LITE na strateški energetski konferenci Razmislek o energetiki

07 6 2017

Predstavitev stališč EN-LITE na strateški energetski konferenci Razmislek o energetiki

EN-LITE in junijska revija National Geographic Junior: tokrat o energiji in oceanih

06 6 2017

EN-LITE in junijska revija National Geographic Junior: tokrat o energiji in oceanih Revija National Geographic Junior je v sodelovanju s projektom EN-LITE junija že desetič gostila rubriko Energ(et)ično!

Izšlo je novo gradivo projekta EN-LITE: Energija, sevanje, življenje

09 5 2017

Izšlo je novo gradivo projekta EN-LITE: Energija, sevanje, življenje Izdali smo novo izobraževalno-ozaveščevalno gradivo, tokrat o sevanju v vsakdanjem življenju.

Slovarček zajema kratke razlage pomembnejših pojmov, ki prispevajo k boljšemu razumevanju vsebine priročnika, ponekod pa ponudi napotila na ustrezna mesta v priročniku, kjer so pojmi uporabljeni oziroma vsebinsko obdelani.


Nabor pojmov ni popoln in razlage niso izčrpne. Izpostavljene so le tiste besede ali besedne zveze, ki bi brez natančnejše opredelitve ali pojasnila pri bralcih lahko vzbudile dvom ali negotovost glede razumevanja njihovega pomena.

 

Biogorivo – gorivo, ki ga pridobimo iz biomase (prim. biomasa).

Biomasa – nefosilni organski material biološkega izvora (prim. biogorivo).

Delo – gl. temeljno usmeritev 1.1.

Dobrine – sredstva za zadovoljevanje potreb; lahko so materialne (izdelki) ali nematerialne (storitve). Na trgu obstaja povpraševanje po dobrinah, vendar se njihova ponudba glede na kakovost ne razlikuje. Javne dobrine so tiste, ki niso izključujoče oziroma katerih povečana uporaba ne zmanjšuje njihove razpoložljivosti in dostopnosti. V primeru povečane uporabe se tudi cena take dobrine za uporabnike ne poveča. Gl. temeljno usmeritev 5.4 (prim. produkt).

Energija – gl. temeljno usmeritev 1.1.

Energijski vektor – oblika energije, ki ni prisotna v naravi kot vir in ki jo uporabljamo kot način za prenos energije iz ene oblike v drugo ali iz enega kraja v drugega. Najbolj znan energijski vektor je elektrika. Po svoji funkciji sta dobra energijska vektorja tudi bencin in vodik, s katerima lahko energijo prenašamo do porabnika in jo medtem skladiščimo (prim. primarni vir energije).

Fosilna goriva – goriva, ki so nastala iz biomase pred več milijoni let.

Geotermalna energija – gl. temeljno usmeritev 2.2.

Goriva – snovi, ki imajo v sebi shranjeno energijo, ki jo lahko uporabimo v nam koristne namene. Goriva so na primer nafta, premog in zemeljski plin (to so fosilna goriva) ter druge snovi, kot so uran, vodik in biogoriva.

Jedrska reakcija – proces, pri katerem se spremenita zgradba in vezavna energija jedra znotraj posameznega atoma; primer: cepitev jeder (fisija), zlivanje jeder (fuzija), radioaktivni razpad (prim. kemijska reakcija).

Kemijska reakcija – proces, pri katerem se spremenita zgradba in vezavna energija atomov oziroma ionov ali molekul znotraj večje molekule, ne pa tudi njihovih jeder (prim. jedrska reakcija).

Kinetična energija – gl. temeljno usmeritev 1.5.

Moč – gl. temeljno usmeritev 1.8.

Obnovljivi viri energije – vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz dolgotrajnih, za človeštvo stalnih, obnavljajočih se naravnih procesov. To so na primer sončno obsevanje, veter, valovanje, vodni tok rek in potokov (vodna ali hidroenergija), biomasa, plimovanje in segreta Zemljina notranjost (geotermalna energija).

Ohranitev energije – zakon o ohranitvi energije je osnovni fizikalni zakon, ki pravi, da se skupna količina energije skozi čas v izoliranem sistemu ne spreminja. Gl. tudi temeljno usmeritev 1.3.

Potencialna energija – gl. temeljno usmeritev 1.5.

Primarni viri energije – so vse oblike energije, ki so prisotne v naravi in lahko vstopajo v posamezne procese. Primarni vir energije, ki ga v svetovnem merilu trenutno največ uporabljamo, je nafta. Ostali pomembni primarni viri energije so na primer premog, plin in biomasa (prim. energijski vektor).

Produkt – izdelek ali storitev, ki na trgu nima enotne cene, pač pa se ta oblikuje pod vplivom različnih dejavnikov, kot sta blagovna znamka in zaznana kakovost izdelka ali storitve (prim. dobrina). Gl. temeljno usmeritev 5.4.

Sistem – zbir različnih delov oziroma elementov, ki so med seboj neposredno ali posredno povezani, soodvisni in v skupnem delovanju tvorijo funkcionalno celoto (na primer mehanizem ali mrežno strukturo). Za razumevanje delovanja sistema je pomembno poznavanje lastnosti njegovih elementov in odnosov med njimi ter umeščenosti sistema v širše okolje (tj. odnosa do drugih sistemov v okolju oziroma prepletenosti z njimi).

Sistemski pristop – pristop, ki poudarja medsebojno odvisnost in interaktivno naravo elementov sistema ter pomen razumevanja strukture, delovanja (dinamike) in razvoja sistemov v širšem okolju. Prispeva k boljšemu prepoznavanju in razumevanju vzročno-posledičnih povezav med dogodki, procesi ali pojavi v naravi in družbi.

Toplota – gl. temeljno usmeritev 1.2.

Trajnostni viri energije – tisti viri energije, pri katerih z njihovo uporabo zadovoljujemo potrebe današnje generacije in ne ogrožamo zadovoljevanja potreb naslednjih
generacij. Za razliko od obnovljivih virov energije se ne vežejo na celotno obdobje obstoja Zemlje in človeštva. Kot trajnostno energijo poleg vseh obnovljivih virov energije označujemo tudi jedrsko energijo.

Učinkovita raba energije – gl. temeljno usmeritev 6.1.

Vgrajena energija – energija, ki se porabi v celotnem življenjskem krogu posameznega izdelka ali storitve. Gl. temeljno usmeritev 6.6.

Slovarček ključnih pojmov

Raziskave na področju učenja in poučevanja so veliko prispevale k razumevanju procesa učenja in k razvoju učinkovitih metod poučevanja. 

Preberi več...

Učenje in poučevanje

Raziskave na področju učenja in poučevanja so veliko prispevale k razumevanju procesa učenja in k razvoju učinkovitih metod poučevanja. 

Preberi več...

Energetska pismenost

Energetska pismenost je razumevanje lastnosti in pomena energije v vesolju, na našem planetu in v naših vsakdanjih življenjih. Pomeni več kot le vedetiin razumeti

Preberi več...

Na vrh