Stran za svoje delovanje uporablja piškotke (Cookies).

 

3.1 Sonce je osnovni vir energije za organizme in ekosisteme.

Proizvajalci (rastline, fotosintezni protisti in cianobakterije) uporabijo energijo sončne svetlobe za izgradnjo organskih hranilnih snovi iz ogljikovega dioksida in vode. S tem je narejen prvi korak preusmeritve dela energijskega toka, ki prihaja s Sonca, v praktično vse prehranjevalne splete.

 

3.2 Hrana je biogorivo, ki daje organizmom energijo za opravljanje življenjskih funkcij.

Hrano sestavljajo molekule, ki so »gorivo« in »gradbeni material« za organizme. V molekulah je shranjena energija, ki jo lahko organizmi uporabijo. Z razgradnjo molekul hrane organizmi preložijo nekaj te energije v nove molekule, ki poganjajo različne biološke procese in s tem zagotavljajo delovanje celotnega organizma.

 

3.3 Energija, ki jo organizmi uporabijo za opravljanje sebi koristnega dela, se zmanjšuje, ko prehaja iz organizma v organizem. 

Organizem nikoli ne more izkoristiti vse energije, ki jo prejme s hrano, da bi z njo opravil sebi koristno delo, se ogrel ali to energijo shranil. Kemijski elementi, ki tvorijo molekule živih organizmov, se na svoji poti vzdolž prehranjevalne verige kemijsko vežejo in razgrajujejo na različne načine. V vsakem členu prehranjevalne verige se del energije preloži na nove molekule, večina pa je odteče v okolico. Da to »izgubo« nadomestimo, je potreben stalen vir energije, ki ga zagotavlja Sonce.

Slika: Energijski tokSlika: Energijski tok

 

3.4 Energija v prehranjevalnih spletih teče enosmerno od proizvajalcev do potrošnikov.

Organizem, ki se prehranjuje na nižjem nivoju prehranjevalne verige, je energijsko bolj ekonomičen od tistega, ki se prehranjuje na višjem nivoju. Najbolj ekonomično se je hraniti s proizvajalci (rastlinsko hrano), saj se na vsak višji nivo prenese le približno 10 % energije.

 

3.5 Ekosistemi se odzivajo na spremembe v razpoložljivosti energije in hranil.

Količina energije, pa tudi količina in vrsta hranil, ki so na voljo, pomenijo omejitve za porazdelitev in številnost organizmov v ekosistemu ter sposobnost ekosistema, da reciklira snovi.

 

3.6 Ljudje smo del ekosistemov na Zemlji in s svojimi aktivnostmi vplivamo na energijske tokove skozi te sisteme.

Človeške aktivnosti vse bolj spreminjajo energijsko ravnovesje ekosistemov na Zemlji. Te spremembe so posledica na primer uvajanja novih tehnologij na področju kmetijstva in prehranske industrije, spremenjenih navad potrošnikov in strme rasti človeške populacije.

Slovarček ključnih pojmov

Raziskave na področju učenja in poučevanja so veliko prispevale k razumevanju procesa učenja in k razvoju učinkovitih metod poučevanja. 

Preberi več...

Učenje in poučevanje

Raziskave na področju učenja in poučevanja so veliko prispevale k razumevanju procesa učenja in k razvoju učinkovitih metod poučevanja. 

Preberi več...

Energetska pismenost

Energetska pismenost je razumevanje lastnosti in pomena energije v vesolju, na našem planetu in v naših vsakdanjih življenjih. Pomeni več kot le vedetiin razumeti

Preberi več...

Na vrh